Cerkev že od začetka spodbuja potrebno razločevanje karizem in po dva tisoč letih še naprej skrbi za vernike tako, da jim pomaga biti pokorni Svetemu Duhu. Nova »Pravila dikasterija za nauk vere o postopanju pri razločevanju domnevnih nadnaravnih pojavov« so v skladu s to nalogo. To je med tiskovno konferenco ob predstavitvi dokumenta poudaril kardinal prefekt Víctor Manuel Fernández. Srečanje z novinarji je potekalo zjutraj v petek, 17. maja v tiskovnem prostoru Svetega sedeža trenutno na ulici via dell'Ospedale 1.
Nove norme je poudaril kardinal so vodilo za razločevanje situacij, ki se lahko v krščanski skupnosti zgodijo nenavadno. Manifestacije povezane na primer s podobo ali nečim drugim, kar lahko Sveti Duh spodbudi in obogati vernike. Poudaril je, da Cerkev pušča vernikom svobodno odločitev, ali bodo pozorni na te pojave ali ne, saj lahko Bog za vsakega izmed nas uporablja različne poti v svojih nedoumljivih načrtih. Odnos svetnikov do teh pojavov je bil mešan je opazil kardinal. Nekaterim so bili všeč, drugi niso bili tako navdušeni nad njimi. V tisočletnem življenju Cerkve je dodal, so se karizme kazale skozi stoletja in na različne načine. Tudi v Svetem pismu najdemo omembe. Sveti Pavel med drugim omenja tudi razločevanje duhov tako, da se vse dogaja za izgrajevanje saj Bog ni Bog nereda. Apostol sam govori o različnih karizmah, ki so obstajale v prvih skupnostih, kot so modrost, znanje, dar zdravljenja, raznolikost jezikov, omenja tudi prerokbo ali možnost nekega razodetja.
Obstajajo primeri v katerih demonstracije je poudaril prefekt nekdanjega svetega urada povzročijo življenjske spremembe. Sebični ljudje postanejo velikodušni, ljudje z odvisnostmi se osvobodijo, razdeljene družine se spravijo, ljudje, ki so si želeli vzeti življenje najdejo upanje. Tako kot nastajajo poklici v posvečeno življenje. Kako ne bi človek ne občudoval, ko je opazil lepote Lurda, trezne in globoke pobožnosti, ki jo je čutiti v Fátimi, ali nežnosti Guadalupske pobožnosti. Zgodi se je dodal, da v določenih okoliščinah ni vse črno ali belo, dogajanje se pomeša s človeškimi željami, mislimi, fantazijami. Vsekakor pa je poudaril, da je treba razlikovati, razločevati, čistiti, kar bega, in reševati, kar je dobro.
Ko se škofje obrnejo na dikasterij je pojasnil Fernández pogosto čakajo, da podajo izjavo o nadnaravni naravi pojava. To je zelo močno saj pove, da je Bog želel ta dogodek, da ga je povzročil z božanskim dejanjem. se Prepozna se božanski izvor. Nekateri škofje so po njegovih besedah zelo vpleteni, včasih celo strastni do nekega pojava in hočejo razglašati, da prihaja od Boga. Drugi so manj, ali pa so proti njemu. Po drugi strani pa je razglasitev nadnaravnosti zapletena in vključuje številne težave. Včasih je bil objavljen odlok, kjer je nedvomno navedeno, da je pojav resničen oziroma o njem ni nobenega dvoma. Težava je v tem, da je Cerkev istočasno in vedno jasneje izjavila, da verniki nikoli niso dolžni verjeti v te pojave.
Kardinal je poudaril, da božja beseda vsebuje vse kar je potrebno za krščansko življenje. Benedikt XVI. Je v apostolski spodbudi Verbum Domini pojasnil, da je vrednost zasebnih razodetij bistveno drugačna od posameznega javnega razodetja: to zahteva našo vero. Zasebno razkritje je v pomoč vendar vam ga ni treba uporabiti. Ko škof podaja nadnaravne trditve o nekem pojavu se ljudje čutijo upravičene druge obtoževati, da so neverniki, nekateri pa se počutijo krive, ker ne verujejo. Zato morajo biti izjave preudarne je dodal Fernández. Da bi pričakovanja še bolj zmanjšali na te pozitivne izjave samo poglejte zgodovino. Zgodilo se je, da je škof za isti dogodek razglasil za nadnaravnega, potem je drugi škof odobril kult, nato še tretji razglasil, da ni nadnaraven in tako je minilo 70 let. Ker ni lahko priti do moralne gotovosti o nadnaravnosti, je preteklo veliko časa, medtem pa je pojav rasel in se širil v druge države brez jasne smeri. Z zamudo verniki ne bodo več pozorni na to, kaj lahko rečejo oblasti. Zato dikasterij ne bo usmerjal razločevanja v nadnaravnost, temveč bo preudaren. Tako bo manj časa za razločevanje in škofom bo v pomoč pri pastoralni oskrbi. Kardinal je pojasnil, da se je odločil, da bo znotraj teh šestih možnosti šest možnih zaključkov, ki bodo gledali na zgodovino različnih primerov, prepoznavali različne situacije. Najpomembnejši je nihil obstat , to je, da ni nič v nasprotju z vero in moralo in se je pojava mogoče držati preudarno. To omogoča škofu, da dojame vse, kar je lahko pozitivnega, da prepozna delovanje Duha sredi pojava ne da bi razglasil njegovo nadnaravno naravo. Opozoril je, da to ne pomeni da ima vse, kar je del izkušnje enako vrednost. Lahko se zgodi, da ima pojav samo pozitivne vidike in na določeni točki Gospa škofu pošlje čudno sporočilo. To je mogoče razložiti kot plod vidčeve domišljije, včasih so to fantazije, nezavedne želje pomešane z njegovimi izkušnjami. To ne vpliva na veljavnost celotnega dogodka, vendar ga je treba pojasniti.
Nato je monsinjor Armando Matteo, tajnik doktrinalnega oddelka dikasterija, povabil novinarje, naj razširjajo dokument. Sestra Daniela del Gaudio iz Papeške marijanske mednarodne akademije pa je pojasnila, da se je v doktrinalnem oddelku rodil Observatorij za prikazovanja in mistične pojave z namenom nuditi pomoč pri pravilnem razkritju tovrstnih dogodkov. Dodala je, da je to opora in služba škofom v procesu razločevanja.

"Ločite vidik resnične ali domnevne "nadnaravnosti" prikazni iz vidika njegovih duhovnih sadov." S temi besedami se je izrazil kardinal Joseph Ratzinger, tedanji prefekt Kongregacije za nauk vere, ko je odgovarjal na vprašanje novinarja in pisatelja Vittoria Messorija. O dialogu poroča uspešnica Report on Faith (1985).
Najprej je bodoči papež Benedikt XVI. izjavil: »Nobeno prikazovanje ni nepogrešljivo za vero. Razodetje se je končalo z Jezusom Kristusom. On sam je Razodetje. Vsekakor pa ne moremo preprečiti, da bi Bog spregovoril našemu času po preprostih ljudeh in tudi po izjemnih znamenjih, ki obsojajo nezadostnost kultur, ki nam vladajo, preoblečene v racionalizem in pozitivizem. Prikazovanja, ki jih je Cerkev uradno odobrila ... imajo svoje točno določeno mesto v razvoju življenja Cerkve v zadnjem stoletju. Med drugim kažejo, da Razodetje – čeprav je enkratno, sklenjeno in zato nepremostljivo – ni mrtva stvar. Je živa, vitalna. Navsezadnje ... eno od znamenj našega časa je, da se poročila o »Marijinih prikazovanjih« po svetu množijo ...«.
In nato nadaljeval: »Eden od naših kriterijev je ločiti vidik resnične ali domnevne »nadnaravnosti« prikazni od vidika njenih duhovnih sadov. Romanja starodavnega krščanstva so se usmerila v kraje ob katerih bi bil naš sodobni kritični duh včasih v zadregi glede »znanstvene resnice« izročila, povezanega z njimi. To ne zmanjša dejstva, da so bila ta romanja plodovita, koristna in pomembna za življenje krščanskega ljudstva. Težava ni toliko v sodobni hiperkritičnosti (ki se med drugim konča v obliki nove lahkovernosti), temveč v vrednotenju vitalnosti in ortodoksnosti verskega življenja, ki se razvija okoli teh krajev.«

Posodobljena so pravila za razločevanje domnevnih nadnaravnih pojavov: to določa novi dokument dikasterija za nauk vere, objavljen v petek, 17. maja, ki bo začel veljati v nedeljo, 19. maja na binkoštni praznik.
Pred besedilom sledi podrobna predstavitev kardinala prefekta Víctorja Manuela Fernándeza, ki ji sledi uvod z opredelitvijo 6 različnih možnih zaključkov. Možno bo hitrejše izrekanje glede ljudske pobožnosti in avtoriteta Cerkve praviloma ne bo več vpletena v uradno opredelitev nadnaravnosti pojava, ki bi lahko zahteval dolgo časa za poglobljeno preučevanje. Drugo novost predstavlja izrecnejša vključitev Dikasterija za nauk vere, ki bo moral odobriti škofovo končno odločitev in bo imel pravico kadarkoli posredovati motu proprio. V številnih primerih v zadnjih desetletjih o katerih so se posamezni škofje izrekali je bil vpleten nekdanji urad svetega sedeža, skoraj vedno pa je posredovanje ostalo v zakulisju in zahtevalo, da se ne objavlja. To izrecno sodelovanje dikasterija zdaj motivira tudi težava pri omejevanju na lokalno raven pojavov, ki v nekaterih primerih dosegajo nacionalne in celo svetovne razsežnosti, »tako da ima odločitev, ki se nanaša na škofijo posledice tudi drugod«.

V izvoru dokumenta so dolgoletne izkušnje prejšnjega stoletja s primeri, ko je lokalni škof (ali škofje neke regije) zelo hitro razglasil nadnaravnost, nato pa se je urad svetega sedeža izrazil drugače. Bili so primeri, ko se je škof izrazil na en način, njegov naslednik pa na nasproten (o istem pojavu). Potem so tu še dolgi časi, potrebni za ovrednotenje vseh elementov, da bi prišli do odločitve o nadnaravnosti ali nenadnaravnosti pojavov. Časi, ki so včasih v nasprotju z nujnostjo dajanja pastoralnih odgovorov za dobro vernikov. Dikasterij je zato leta 2019 začel pregledovati pravila in dosegel je trenutno besedilo, ki ga je papež odobril 4. maja 2023. Popolnoma novo besedilo, ki uvaja, kot rečeno šest različnih možnih zaključkov.

Kardinal Fernández v predstavitvi pojasnjuje, da so »ti dogodki velikokrat prinesli veliko bogastvo duhovnih sadov, rast v veri, predanost ter bratstvo in služenje, v nekaterih primerih pa so povzročili različna svetišča, raztresena po vsem svetu, ki so danes del srca ljudske pobožnosti mnogih ljudstev." Obstaja pa tudi možnost, da se "v nekaterih primerih dogodkov domnevno nadnaravnega izvora" razkrijejo "zelo resna kritična vprašanja v škodo vernikov": primeri, v katerih "dobiček, moč, slava, družbena razvpitost, osebni interesi" izhajajo iz domnevnih pojavov« (ii, 15. čl., 4°), gredo celo tako daleč, da »gospodujejo nad ljudmi ali izvajajo zlorabe (ii, 16. čl.)«. Lahko pride do »doktrinarnih napak, nepotrebnega redukcionizma v predlogu evangeljskega sporočila, širjenja sektaškega duha«. Tako kot obstaja možnost, da »vernike povlečejo za dogodek, pripisan božji pobudi«, ki pa je le plod fantazije, mitomanije ali nekega nagnjenja k potvarjanju.

Po novih normah bo Cerkev lahko razločevala: »ali je v pojavih domnevnega nadnaravnega izvora mogoče videti prisotnost znamenj božjega delovanja; ali v kakršnih koli zapisih ali sporočilih vpletenih v domnevne zadevne pojave ni ničesar, kar bi bilo v nasprotju z vero in dobro moralo; ali je upravičeno ceniti njihove duhovne sadove, ali jih je treba očistiti problematičnih elementov oziroma opozoriti vernike na nevarnosti, ki izhajajo iz njih. Priporočljiva je njihova pastoralna valorizacija s strani pristojne cerkvene oblasti«. Poleg tega »običajno ne bi smelo biti predvideno pozitivno priznanje cerkvene oblasti glede božanskega izvora domnevnih nadnaravnih pojavov«. Praviloma zato »niti krajevni škof, niti škofovske konference niti dikasterij ne bodo izjavili, da so pojavi nadnaravnega izvora, in le sveti oče lahko dovoli postopek v tem smislu«.

Sledi seznam šestih možnih končnih glasov na koncu razločevanja.
Nihil Obstat: nobena gotovost ni izražena glede nadnaravne pristnosti, vendar so prepoznana znamenja delovanja Duha. Škof se spodbuja, da ovrednoti pastoralno vrednost in spodbuja širjenje pojava, vključno z romanji.
Prae oculis habeatur: pozitivni znaki so prepoznani, obstajajo pa tudi elementi zmede ali tveganja, ki zahtevajo razsodnost in dialog s prejemniki. Doktrinarna razjasnitev je lahko potrebna, če obstajajo zapisi ali sporočila, povezana s pojavom.
Curatur: kritični elementi so prisotni, vendar obstaja široka razpršenost pojava s preverljivimi duhovnimi sadovi. Prepoved, ki bi lahko vznemirjala vernike, ni priporočljiva, škof pa je povabljen, naj tega pojava ne spodbuja.
Podpooblastilo: kritična vprašanja niso povezana s samim pojavom, ampak z nepravilno uporabo s strani ljudi ali skupin. Sveti sedež zaupa pastoralno vodenje kraja škofu ali delegatu.
Prohibetur et obstruatur: Kljub nekaterim pozitivnim elementom so kritična vprašanja in tveganja resna. Dikasterij prosi škofa, naj javno izjavi, da članstvo ni dovoljeno in pojasni razloge za to odločitev.
Declaratio de non supernaturalitate: škof je pooblaščen, da razglasi, da pojav ni nadnaraven na podlagi konkretnih dokazov, kot je izpoved domnevnega vidca ali verodostojnih pričevanj o potvarjanju pojava.

Nato so navedeni postopki, ki jih je treba izvesti. Na škofu je, da preuči primere in jih predloži dikasteriju v odobritev. Škofa prosimo, naj se vzdrži javnih izjav v zvezi z avtentičnostjo ali nadnaravnostjo ter poskrbi, da ne bo zmede in podpihovanja senzacionalizma. Če se bodo zbrani elementi "zdeli zadostni", bo škof ustanovil preiskovalno komisijo, v kateri bodo med člani vsaj teolog, strokovnjak za kanonsko pravo in strokovnjak, izbran glede na naravo pojava.

Med pozitivnimi merili je »verodostojnost in dober ugled ljudi, ki trdijo, da so deležni nadnaravnih dogodkov ali da so neposredno vpleteni v take dogodke, kot tudi zaslišanih prič ... doktrinarna ortodoksnost pojava in možno sporočilo, ki je z njim povezano, nepredvidljiv značaj pojava, iz katerega je jasno razvidno, da ni plod pobude vpletenih ljudi, sad krščanskega življenja«. Med negativnimi kriteriji so »prisotnost očitne zmote glede dejstev, morebitne doktrinarne zmote ..., sektaški duh, ki ustvarja razdor v cerkvenem tkivu, očitno iskanje dobička, moči, slave, družbene razvpitosti, tesnega osebnega interesa povezana z dejstvom, resno nemoralna dejanja ..., psihične spremembe ali psihopatske težnje pri subjektu, ki so morda vplivale na domnevno nadnaravno dejstvo, ali psihoza, kolektivna histerija ali drugi elementi, ki jih je mogoče pripisati patološkemu horizontu". Nazadnje, »uporabo domnevnih nadnaravnih izkušenj ali priznanih mističnih elementov kot sredstva ali pretveze za uveljavljanje gospostva nad ljudmi ali zlorabe je treba šteti za posebno moralno težo«. Ne glede na to, kakšna je končna odločitev potrjena, ima škof »dolžnost še naprej spremljati pojav in vpletene ljudi«.