Odnos uradne katoliške Cerkve do prikazovanj v Medžugorju je bil do 19. septembra 2024 previden, zadržan in pogosto skeptičen. Cerkev več desetletij ni priznala nadnaravnosti prikazovanj, čeprav tudi ni popolnoma zavrnila možnosti njihove pristnosti.

Povzetek odnosa Cerkve do Medžugorja do omenjenega datuma:

1. Začetek prikazovanj (1981) in prvi odzivi:
Prva Marijina prikazovanja naj bi se začela 24. junija 1981.
Krajevni škof Pavel Žanić, škof Mostarsko Duvanski, je bil zelo skeptičen in je kasneje zavrnil prikazovanja kot neverodostojna.
Leta 1991 je Jugoslovanska škofovska konferenca izdala skupno izjavo v Zadru, da se »na temelju dosedanjih preiskav ne more potrditi, da gre za nadnaravne pojave« — torej nevtralno stališče.

2. Škof Ratko Perić in strogo negativno stališče
Naslednik škofa Žanića škof Ratko Perić je ohranil trdo linijo – javno je večkrat izjavil, da ne verjame v nadnaravnost prikazovanj, vendar pa so se romanja v Medžugorje nadaljevala in celo rasla – verniki so množično obiskovali kraj.

3. Stališče Svetega sedeža
Vatikan ni priznal prikazovanj vendar pa ni prepovedal romanj, če so bila usmerjena v duhovno rast, ne pa v uradno potrjevanje prikazovanj.

Leta 2010 je papež Benedikt XVI. ustanovil preiskovalno komisijo pod vodstvom kardinala Camilla Ruinija.
Komisija naj bi bila bolj odprta, predvsem glede prvih prikazovanj vendar izsledki niso bili uradno javno objavljeni.
Papež Frančišek je večkrat povedal, da ima rezerviran odnos do prikazovanj, zlasti do tistih, ki se še vedno "dogajajo".

4. Papeževa odločitev o romanjih (2019)
Leta 2019 je Vatikan uradno dovolil organizirana romanja v Medžugorje, vendar je poudaril, da to ni priznanje nadnaravnosti prikazovanj.
Odločitev je pomenila pragmatičen pristop: priznanje pastoralnih sadov (spovedi, molitve, spreobrnjenja), vendar brez doktrinalnega priznanja prikazovanj.

Povzetek pred 19. septembrom 2024:
Nadnaravnost prikazovanj ni bila priznana.
Romarska dejavnost je bila dovoljena, a z jasnim poudarkom, da gre za osebno pobožnost, ne za potrjeno razodetje.
Lokalni škofje (Mostar) so bili negativni, Vatikan pa previdno odprt – vse do uradnega priznanja duhovnih sadov Medžugorja.
Do 19. septembra 2024 je uradni odnos Katoliške Cerkve do Medžugorja temeljil na naslednjih ključnih točkah:

🔹 1. Brez uradnega priznanja prikazovanj

Škofovska konferenca bivše Jugoslavije (1991) je ocenila, da se nadnaravnost ne more potrditi – stališče non constat de supernaturalitate (ni dokazov o nadnaravnosti).
Krajevna škofa Mostarja, zlasti Pavao Žanić in Ratko Perić, sta bila do fenomena izrazito skeptična in ga pogosto označevala za verjetno neverodostojnega.

🔹 2. Pravila in preiskave pred 2024

Pred ustanovitvijo Ruinijeve komisije (2010) s strani Svetega sedeža, sta škof Pavel Žanić in Jugoslovanska škofovska konferenca (JŠK) že vodila dve glavni preiskavi o prikazovanjih v Medžugorju.

     • Ustanovil jo je škof Pavel Žanić (Mostarsko-duvanjska škofija).
     • Cilj: raziskati verodostojnost prikazovanj, ki so se začela leta 1981.
     • Sestavljalo jo je 4–5 teologov in duhovnikov iz škofije.
     • Sprva je bil škof Žanić do prikazovanj ugodnega mnenja, a se je zaradi nesoglasij z vidci, frančiškani in kasneje tudi s Svetim sedežem, njegov pogled spremenil v zelo kritičnega.

     • Komisija ni dokončno potrdila nadnaravnosti, zato je bilo raziskovanje nadaljevano s širšo komisijo.

     • Leta 1984 je JŠK prevzela zadevo, da bi preiskava dobila večjo širino in neodvisnost.
     • Komisijo je sestavljalo 17 članov: teologi, zdravniki, psihologi in škofje.
     • Vodil jo je škof Franjo Komarica (Banja Luka).
     • Pregledali so:
               - teološke vsebine »sporočil«,
               - duševno zdravje vidcev,
               - čudeže, povezane s krajem,
               - pastoralne učinke.

     • Leta 1991 je komisija objavila znano izjavo v Zadru:

     • Ta izjava je še vedno veljala do leta 2024, saj ni bila nikoli preklicana ali nadomeščena z novo oceno o nadnaravnosti.

Leta 2010 je papež Benedikt XVI. ustanovil komisijo, ki jo je vodil kardinal Ruini. Komisija je priporočila uradno pot romanja, vendar brez potrditve nadnaravnosti .

Papež Frančišek je objavil nove “Norme za razločevanje” maja 2024, ki so poenostavile postopek presoje domnevnih nadnaravnih pojavov .

🔹 3. Pastoralni premik, ne doktrinalna potrditev.

Leta 2019 so bile dovoljene uradne romarske poti v Medžugorje, a z jasnim poudarkom, da to ni potrditev prikazovanj .


Vatikan je odobril romanja kot sredstva duhovne rasti, ne kot dokaz nadnaravnosti.


🔹 4. 19. september 2024: »Nihil obstat« – prehodno soglasje

septembra 2024 je Dikasterij za nauk vere (DDF) z odobritvijo papeža Frančiška izdal noto (“Kraljica miru”), ki: daje Medžugorju nihil obstat – ni ovir za javno čaščenje in romanja v Medžugorju. Prepoznava bogate duhovne sadove in ne potrjuje nadnaravnega izvora prikazovanj – fenomene opredeli kot (domnevne), brez uradne verodostojnosti .
Priporoča, da verniki ne romajo zaradi vidcev, temveč k Mariji – Kraljici miru.
Vatikan je potrdil položaj apostolskega vizitatorja, msgr. Alda Cavallija, ki bo nadziral novo sporočila, ki jih bodo dobili medžugorski vidci in skrbno spremljal pastoralni razvoj.