Youssef Antoun Makhlouf, zavetnik družinske molitve, sveti Šarbel, se je rodil 8. maja 1828 v siromašni hiši Antouna in Brigite Makhloufa v Bekaa kafri kot njun peti otrok, umrl pa leta 1898 v samostanu svetega Marona v Annanyi, Libanon.
Kljub težkemu življenju ali pa tudi zaradi tega, se je razvil v izjemno ponižnega, asketskega duhovnika, ki je nadvse ljubil Devico Marijo.
Že v času njegovega življenja se je zgodilo veliko čudežev.
Danes se k njemu zatekajo množice, nemalo je čudežnih ozdravljenj. Petega decembra 1965 je bil Šarbel razglašen za blaženega, 9. oktobra 1977 pa ga je papež Pavel VI. razglasil za svetnika.
Izredni dogodki in čudeži, ki so sledili njegovi smrti, so pritegnili množice obiskovalcev in spodbudili pobožnost pri ljudeh vseh mogočih veroizpovedi, po vsem svetu. Sveti Šarbel Makhlouf je bil član Maronitskega reda, ki ima svoje korenine v izročilu asirskih menihov iz prvih stoletij krščanstva.
»Kristus je pot. Bodite trdni v Kristusu in vztrajajte na poti; ne pustite, da vas kar koli spelje z nje.«
Znano je, da je sveti Janez Pavel II priporočal ljudem, da bi se zatekali k Šarbelu.