1. dan - sreda, 24. junij 1981
Na praznik sv. Janeza Krstnika sta se najstnici Ivanka (15) in Mirjana (16) odpravili na večerni sprehod pod tamkajšnji hrib Podbrdo (zdaj bolj znan kot Hrib prikazovanj). Tam je Ivanka na hribu nekaj sto metrov stran zagledala svetlečo se postavo. Takoj je prepoznala lik Device Marije, ki v levi roki drži otroka. Ivanki in Mirjani so se kasneje pridružili še štirje mladi.
Do večera je skupno šest prič videlo prvo prikazovanje.
Šest prič, ki so prvi dan videle Gospo, so bili Ivanka Ivanković (15), Mirjana Dragićević (16), Vicka Ivanković (16) in Ivan Dragićević (16), ki bodo postali štirje od prihodnjih šestih vidcev, skupaj z dvema drugima priči tistega prvega dne : Ivan Ivanković (20) in Milka Pavlović (12). (Oba nista videla nobenih nadaljnjih prikazovanj razen tistega prvega dne.)
Vseh šest prisotnih je nebeški lik prepoznalo kot Blaženo Devico Marijo. Čeprav je molčala, jima je namignila, naj prideta bližje. Vendar pa so mladi, prevzeti od bojazni, pobegnili domov, kjer so podrobnosti o prikazovanju delili s svojimi družinami, ki so imele mešane odzive na novico.

2. dan - četrtek, 25. junij 1981
Kljub previdnosti domačinov in strahu pred oblastmi se je novica o domnevni prikazni naslednji dan hitro razširila po vasi. Po opravljenem dnevnem delu na polju se je zvečer skupina zbrala na isti lokaciji. Prisotni so bili mladi od prejšnjega dne, razen Ivana Ivankovića in Milke.
Tisti večer sta se skupini pridružila dva otroka, ki ju dan prej ni bilo: Marija Pavlović (16), Milkina starejša sestra, in fant Jakov Čolo (10).
Nenadoma, približno ob istem času kot prikazovanja prejšnjega večera, so na hribu trije zabliskali svetlo bela svetloba in Blažena Devica Marija se je prikazala šestim otrokom in jih povabila, naj se približajo. Otroke je takoj pritegnilo, da so z veliko hitrostjo in lahkoto tekli po skalnem hribu, medtem ko so ostali zbrani opazovalci le s težavo dohajali. Le šest otrok je lahko videlo bliske luči in Gospo.
Ko je prišlo do prikazovanja, je šest otrok padlo na kolena in začelo recitirati Oče naš, Zdrava Marija in Slava bodi. Gospa se je veselo nasmejala in bila je oblečena v bleščečo srebrno sivo obleko z belo tančico, ki je prekrivala njene črne lase. Okrašena s krono dvanajstih zvezd je imela ljubeče modre oči in njen glas je odmeval s sladkostjo, ki je bila kot glasba.(kot bi zvonili zvonovi-so izjavili otroci)
Otroci se spominjajo, da je Gospa molila skupaj z njimi, a med molitvijo Zdravamarije molčala. Pomirila jih je tudi, naj jih ni strah, in potrdila, da se namerava naslednji dan vrniti.
Od tistega dne naprej je teh šest otrok, med katerimi sta bila zdaj Marija Pavlović in Jakov Čolo, tvorilo stalno skupino vidcev. 25. junij je nato postal uradna letna obletnica prikazovanj, kot je v kasnejših prikazovanjih želela sama Blažena Devica Marija.

3. dan - petek, 26. junij 1981
Tretji dan se je novica razširila po vsej regiji in na hribu se je zbralo več kot tisoč ljudi. Ko se je ponovno prikazalo, se je šest otrok z neverjetno hitrostjo povzpelo na hrib in padlo na kolena, ko je prispelo do Gospe. Priče so kasneje pripovedovale, da je prikazovanje otrok trajalo približno 30 minut.
Vickina babica ji je modro rekla, naj prikazovanje preizkusi s sveto vodo. »Če si Devica, ostani z nami. Če nisi, pojdi od nas,« je rekla Vicka. Ko je Vicka poškropila Marijin lik, se je Gospa nasmehnila in ostala.
Otroci so nato postavljali številna vprašanja, med drugim: Zakaj si izbrala Međugorje? »Prišla sem, ker je tukaj veliko pravih vernikov« in »Prišla sem spreobrniti in spraviti ves svet« je odgovorila Gospa. Zakaj se nam prikazuješ? Nismo boljši od drugih, so rekli otroci. Gospa je odgovorila: "Ni nujno, da izberem najboljše." Ali obstaja življenje na drugih planetih, so vprašali? "Tega zdaj ne veš," je rekla. Ali se boš vrnila, so jo vprašali? "Da, na isto mesto kot včeraj."
Po končanem glavnem prikazovanju in medtem, ko se je skupina vračala po hribu navzdol, je Marijo nenadoma začutilo, da jo vleče na eno stran in poklekne, in doživela je drugo prikazanje, kjer ji je Gospa dala prvo in eno najpomembnejših sporočil:
Gospa se je v solzah prikazala. V rokah je držala velik lesen križ in rekla: »Mir, mir, mir in samo mir. Pomirite se z Bogom in med seboj. Za to je treba verovati, moliti, se postiti in hoditi k spovedi.«
Deset let kasneje, 26. junija 1991, so izbruhnile jugoslovanske vojne, hud in nečloveški niz spopadov v osrčju Evrope, ki je popolnoma preoblikoval takratno Jugoslavijo in formalno trajal do leta 2001. Skupno število žrtev je bilo ocenjeno na 140.000, 4 milijone ljudi pa je bilo razseljenih. Vojne so sčasoma pripeljale do oblikovanja neodvisnih držav Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije.

4. dan - sobota, 27. junij 1981
Šest vidcev so policisti popoldne odpeljali na policijsko postajo v Čitluk, kjer so opravili prvo policijsko in zdravniško zaslišanje. Po nekaj urah so ju izpustili in uspelo jima je z dvigalom priti nazaj v Međugorje ter pohitela na hrib, da ne bi zamudila četrtega prikazovanja.
Med tem srečanjem jih je Gospa pozdravila z besedami: "Hvaljen bodi Jezus!" Jakov jo je vprašal: "Kaj pričakuješ od naših frančiškanov?" Odgovorila je: "Naj vztrajajo v veri in varujejo vero drugih." Jakov in Mirjana sta nato prosila Gospo, naj pusti znamenje, ker »nas ljudje obravnavajo kot lažnivce«. Odgovorila je: "Moji angeli, ne bojte se krivice. Vedno je obstajala."
Ko so vidci spraševali, kako naj molijo, je rekla: »Nadaljujte z recitiranjem sedem očenaš, sedem zdravih Marij in slava, dodajte pa tudi veroizpoved. Zbogom, moji angeli. Pojdite v miru Božjem.«
Ivan je na prikazovanje tistega dne zamudil zaradi materinega strahu pred oblastmi. Gospa se mu je posebej prikazala z besedami: "Bodi v miru in bodi pogumen."

5. dan - nedelja, 28. junij 1981
Že od zgodnjih jutranjih ur se je na Hribu prikazovanj začela zbirati velika množica ljudi. Do popoldneva je bilo tam okoli 15.000 ljudi. P. Jozo Zovko, župnik, ki je bil prve dni na maši, je otroke v župnijski pisarni izprašal o vsem, kar so videli in slišali prejšnje dni.
Med tistim večernim prikazovanjem na hribu je bilo med vprašanji, ki so jih otroci zastavili Gospe, tudi: "Kaj si želiš?" Gospa je odgovorila: "Da ljudje verujejo in vztrajajo v veri." Povprašali so tudi o njenih pričakovanjih od duhovnikov, na kar je Gospa odgovorila: "Da ostanejo trdni v veri in da vam pomagajo."
Ko so otroci vprašali, zakaj se ne prikaže vsem v cerkvi, je odgovorila: "Blagor tistim, ki verujejo, ne da bi videli." Vprašali so jo, ali bi se vrnila, in zagotovila jim je: "Da, na isto mesto." Ko so jo spraševali, kakšna je njena prednost med molitvijo in petjem, je odgovorila: "Oboje, molitev in petje." Ko so jo vprašali, kaj pričakuje od ljudi, je odgovorila: "Da tisti, ki ne vidijo, verjamejo kot tisti, ki vidijo."

6. dan - ponedeljek, 29. junij 1981
Otroka so ponovno poklicali na policijsko postajo v Čitluk na zaslišanje. Po tem so ju strpali v reševalno vozilo in odpeljali k lokalnemu pediatru na pregled. Od tam so ju z reševalnim vozilom prepeljali v mostarsko bolnišnico. V mostarski bolnišnici so jih v poskusu ustrahovanja, da bi zanikali resničnost prikazovanj, zaprli v bolnišnično mrtvašnico z mrtvimi trupli v različnih stanjih posmrtnih ostankov, nato pa otroke namestili na oddelek z duševno bolnimi odraslimi. Vendar pa poklicni psihiater v bolnišnici ni želel, da bi jih označil za duševno bolne, in rekel: "Ljudje, ki so vas pripeljali sem, morajo biti nori. Nič ni narobe z vami."
Otroke so izpustili in vrnili v Medžugorje na prikazovanje, kjer jih je Gospa pozvala, naj se trdno držijo svoje vere, z besedami: "Ljudje naj trdno verujejo in naj se ne bojijo."
Po tem prikazovanju je prišlo do čudežne ozdravitve otroka po imenu Daniel Šetka. Danielovi starši so ga pripeljali v Međugorje s posebno molitvijo za ozdravljenje. Gospa je obljubila, da bodo njihove molitve, post in neomajna vera pripeljali do ozdravljenja. Po besedah Marije je sčasoma otrok čudežno ozdravel.

7. dan - torek, 30. junij 1981
»V poskusu prekinitve prikazovanj sta bili dve državni socialni delavki dodeljeni, da za en dan odpeljeta šest otrok, z namenom, da bi jih vrnili prepozno za pričakovano prikazovanje.
Medtem se je na Hribu prikazovanj ponovno zbrala velika množica. Kljub temu, da sta bila nekaj kilometrov oddaljena od hriba in sta bila v času prikazovanja v agentovem avtu, je otrokom uspelo prepričati agente, da ustavijo avto, in so izstopili ob cesti. Otroci so opazovali svetlobo, ki je izžarevala s Hriba prikazovanj in se premikala proti njim, nato pa se jim je ob cesti prikazalo Gospino prikazovanje.

8. dan - sreda, 1. julij 1981
Od tega dne naprej je komunistična oblast sprejela odločitev, da otrokom in množicam prepove obiskovanje Hriba prikazovanj. Tajna varnostna policija je imela sestanek v šoli Medjugorje, kjer je vaščanom sporočila prepoved. Napovedane so tudi stroge kazni za vse, ki bodo kršili prepoved.
Kljub prepovedi so se prikazovanja še naprej dogajala na različnih lokacijah po Medžugorju, vključno z župnijsko cerkvijo. Če se otroci niso mogli zbrati, se je Gospa prikazala vsakemu posebej, kjer se je slučajno znašel.